Sonett-Forum

Zgodi se včasih, de mohamedani,
praznujejo budisti v daljni Kini,
al ljudstva, kjer šopírjo se bramini,
en dan z med njimi ujetimi kristjani.
Veselje únih glasen hrup oznani,
pojó trobente, píšel k tamburini;
obhajajo v srca ga globočini
v samotnih kotih tí z nočjo obdani.

Bil je tvoj god, glasnó so strune pele,
obhajali so s petjam ga in plesam
prijatlji in prijatljice vesele;

jaz praznoval sem z mokrim ga očesam,
v samoti so za srečne dni puhtele
iz polnega srca željé k nebesam.